Untitled Document
6. TUJE IZKUŠNJE
Za predstavitev tujih izkušenj, ki se nanaša na obravnavano temo, smo izbrali
dva sistema – danskega in angleškega in sicer za to, ker sta si različna po
organizacijski plati (danski predstavlja muzejsko mrežo, angleški pa spomeniško)
in ker sta zelo dejavna v Svetu Evrope pri oblikovanju Core
Data Standard for archaeological Sites and Monuments.
6.1. Danish National Record of Cultural History (DKC)
Gre za nacionalno podatkovno bazo arheoloških najdišč in spomenikov s sedežem
pri Nacionalnem muzeju Danske. V digitalni obliki je bila zasnovana leta
1984 na osnovi t.i. “občinskih popisov”, nastalih med leti 1873 in 1937 ob
sistematski arheološki topografiji, ki je zajela celotno Dansko z namenom
evidentirati arheološke spomenike in lokacije, od koder izvirajo predmeti
v muzejskih zbirkah. Podatki so zbrani po občinah v obliki splošnega teksta
o arheoloških najdbah in spomenikih ter s kartografskimi podatki, s preverjeno
geografsko pozicijo, dopolnjeni z informacijami iz drugih arhivov ter klasificirani
po času in vrsti/tipu. Od leta 1982 poteka digitalizacija, ki še ni zaključena.
Zbirka je dostopna preko interneta, vendar s polnim dostopom samo za profesionalne
uporabnike. Z razmahom nove informacijske tehnologije v zadnjem desetletju
so vzniknile nove pobude za razvoj DKC. Tako se DKC trenutno nahaja v tranzicijski
fazi v dveh ozirih:
• DKC se kot institucija spreminja iz centralno vodenega registra arheoloških
najdišč in spomenikov preko muzejske mreže v inštitucijo, ki bi naj zagotavljala
široko podporo pri uvajanju kulturnohistorične informacijske tehnologije in
znanja. V skladu s pričakovanji muzejske skupnosti naj bi DKC deloval kot center
za kulturnozgodovinsko informacijsko tehnologijo.
• DKC kot podatkovna baza prerašča iz tradicionalnega registra arheoloških
najdišč in spomenikov (SMR-Sites and monuments record) v kulturnozgodovinski
atlas Danske, ki predstavlja vrata v digitalno spoznavanje kulturne zgodovine
Danske vse do danes.
Glavna naloga DKCja danes je:
• vzdrževanje in dopolnjevanje nacionalne baze arheoloških najdišč
• predstavitev podatkov iz te baze za javnost na medmrežju (DKC online http://www.dkc.natmus.dk/
).
Več korakov pa je DKC naredil tudi v smeri novih iniciativ in sicer:
• pri vzpostavljanju baze in strukture nacionalnega registra za socialno zgodovino
znotraj delovnega okvira DKC. Doslej je DKC beležil pretežno le arheološke
informacije, sedaj je postavljen pred izziv, da vključi tudi etnološke in sicer
zato, ker je na Danskem preko sto lokalnih profesionalno vodenih muzejev s
področja etnologije in socialne zgodovine z lastnimi elektronskimi zbirkami.
V zvezi s tem teče pilotski projekt majhnega obsega, kako povezati lokalne
podatkovne baze v nacionalni register.
• pri organiziranju tečajev GISa (geografskih informacijskih sistemov), s katerimi
pomaga vstopiti muzejem v novo digitalno ero.
• pri registriranju digitalnih izkopavalnih načrtov
• pri zagotavljanju digitalnih kartografskih podlag muzejem (topografskih,
katastrskih, ortofoto) in razvijanju novih možnosti za digitalno arheologijo
na medmrežju s pomočjo programa MapXtreme (kartografski strežniški program),
ki bo omogočal enostavnejši dotok podatkov.
• pri vključevanju v multimedijske projekte npr. Gods and graves http://www.natmus.dk/kulturnet/
, ki na primeru nekaterih najpomembnejših zgodnjebronastih najdišč Danske predstavlja
poskus povezovanja dveh velikih podatkovnih baz – DKC (najdiščne baze) in nacionalne
muzejske predmetne baze prazgodovinskega oddelka.
• z udeležbo pri multidisciplinarnih projektih. Trenutno je DKC vključen v
dva multidisciplinarna projekta “CLIS” Cultural Landscape Information System)
in “Agrar2000”. V prvega je vključen s podprojektom “Spreminjanje krajine”,
katerega cilj je razvijanje informacijskega sistema, ki vsebuje digitalne informacije
o kulturni krajini v preteklosti (ekofaktih). V drugega je vključen s podprojektom
“Agrarna krajina: raba prostora in regionalne variacije v rimskem in srednjeveškem
času”, katerega cilj je razvijati metode in izboljšati kvaliteto podatkov v
bazi DKC za njihovo prepričljivejšo uporabo v interpretativne namene kot je
npr. razvoj agrarne pokrajine in prazgodovinski poselitveni modeli kot posledica
interakcij med človeško populacijo in agrarno krajino.
• pri preoblikovanje točkovnih kartografskih podatkov o najdišču v površine.
Drug primer je angleški, ki lahko služi za vzorčen model podatkovnega standarda
za registre spomenikov – MIDAS (Manual and Data Standard for Monument Inventory);
nastal je leta 1999 v okviru enote za podatkovni standard (Data standards Unit)
pri Royal Commission on the Historical Monuments of England.
( http://www.rchme.gov.uk./midas// )
6.2. MIDAS – Manual and Data Standard for Monument Inventory
MIDAS opredeljuje in vzpostavlja podatkovni standard za registre najdišč in
spomenikov. Njegov namen ni nadzorovati vsebine registrov, temveč ustvariti
skupni delovni okvir za razvoj teh registrov, katerega cilji so:
• povečati dostopnost do informacij iz registrov (še zlasti avtomatični dostop)
• oblikovati skupni format registrov najdišč in spomenikov
• prispevati k doslednosti/konsistentnosti znotraj samih registrov in med njimi
• olajšati izmenjavo informacij med posameznimi registri
• podpirati prenos starih informacijskih sistemov v nove
• skrbeti za razvoj in nadgradnjo teh registrov
MIDAS je sestavljen iz dveh delov: priročnika in podatkovnega standarda.
• Priročnik predstavlja niz razlogov, zakaj je podatkovni standard potreben;
definira glavne informacijske sklope, ki jih je priporočljivo vključiti v
registre; daje nasvete, kako vzpostaviti ali preoblikovati register.
• Podatkovni standard predstavlja delovni okvir za tovrstne podatkovne zbirke
glede na to, kaj in kako zabeležiti podatke.
MIDAS Data standard tvori jedro tega dokumenta, ki ga sestavljajo:
• informacijske sheme
• informacijske enote
• orodja za indeksiranje
Informacijske sheme so sklopi povezanih individualnih informacijskih enot/rubrik,
ki skupaj tvorijo odgovore na vrsto ključnih vprašanj, zastavljenih v nekem
registru. To so:
1. Imena in reference (ključna vprašanja: kaj je predmet registra in kako
se imenuje, kako je imenovan v drugih registrih, kdaj so bili zbrani podatki
tega zapisa in na kaj se zapis nanaša)
2. Vrsta spomenika (ključna vprašanja: kaj predstavlja, iz katerega časa je)
3. Posegi oz. raziskave (ključna vprašanja: kdaj je bilo kaj odkrito, kako
je bilo najdeno oz. ali je bilo raziskano)
4. Bibliografija, dokumentarni arhivi in najbe (kjučna vprašanja: kje je zabeleženo
več oz. kje je moč kaj najti v zvezi s spomenikom oz. najdiščem)
5. Spomeniškovarstvena zaščita (ključna vprašanja: kaj je bilo storjeno na
spomeniku oz. najdišču, kakšen je predlog oz. načrt, ali je zaščiteno oz. ali
je ogroženo)
6. Lokacija (ključna vprašanja: kje je spomenik oz. najdišče in kakšen je njegov
obseg)
7. Osebe, ustanove, vloga (ključna vprašanja: kaj je kdo naredil in kdaj)
Informacijske enote so sestavni del informacijskih shem in služijo za identifikacijo
posameznega zapisa ter identifikacijo ekvivalentnih ali referenčnih zapisov
v drugih inventarjih/registrih. V nadaljevanju bomo povzeli le priporočene
enote, saj je vsaka informacijska shema glede na namene registra lahko podrobneje
razdeljena v več enot. Priporočene enote so:
1. Imena in reference
1.1. Primarna (enkratna in neponovljiva) referenčna številka ali koda zapisa
1.2. Datum kompilacije zapisa
1.3. Datum zadnjega ažuriranja zapisa
1.4. Ime spomenika oz. najdišča
1.5. Opis spomenika oz. najdišča
1.6. Kompilator/vnašalec
1.7. Sklic na ime drugega registra, ki vsebuje podatke o istem spomeniku oz.
najdišču
1.8. Sklic na referenčno številko zapisa v tem registru
Povezave z informacijskimi shemami (relacijske baze v računalniških zbirkah):
vsaj ena informacijska shema mora biti sestavni del drugega registra
2. Vrsta spomenika oz. najdišča
2.1. Tip spomenika oz. najdišča
2.2. Konstrukcijski material (za stavbno dediščino)
2.3. Obdobje/datacija
2.4. Od
2.5. Do
Povezave z informacijskimi shemami (relacijske baze v računalniških zbirkah):
• Posegi oz. raziskave (povezava je dobrodošla tam, kjer nek poseg oz. raziskava
predstavlja specifični doprinos k interpretaciji tega spomenika oz. najdišča)
3. Posegi oz. raziskave
3.1. Vrsta posega oz. tip raziskave (terenski pregledi, izkopavanja, idr.)
3.2. Dokaz oz. ugotovitev
3.3. Datum pričetka posega oz. raziskave
3.4. Datum zaključka posega oz. raziskave
3.5. Stanje ohranjenosti
Povezave z informacijskimi shemami (relacijske baze v računalniških zbirkah):
• Vrsta spomenika oz. najdišča (gre za interpretacijo, ki izhaja iz določene
akcije)
• Spomeniškovarstvena zaščita (gre za ukrepe varovanja, ki so bili sproženi
na podlagi določenega posega oz. raziskave)
• Osebe, ustanove, vloga (gre za podatke o vodji določene akcije, financerjih,
udeležencih itd.)
• Lokacija (gre za natančne prostorske podatke, kje je bila akcija izvedena)
4. Bibliografija, dokumentarni arhivi in najdbe
4.1. Arhiv/naslov vira oz. citat (za bibliografijo in arhiv)
4.2. Datum nastanka vira oz. objave (za bibliografijo in arhiv)
4.3. Navedba odgovornosti (za bibliografijo in arhiv)
4.4. Arhiv/vrsta vira (za arhive)
4.5. Arhiv/lokacija vira (za najdbe in arhiv)
4.6. Arhiv/referenčni vir (za bibliografijo in arhiv)
4.7. Obseg arhiva (za arhiv)
Povezave z informacijskimi shemami (relacijske baze v računalniških zbirkah):
• Imena in reference (služi za povezavo s primarno referenčno številko spomenika
oz. najdišča ali posega oz. raziskave ipd.)
• Osebe, ustanove, vloga (služi za povezavo z ustanovo, kjer se najdbe ali
arhiv hrani ali zanje odgovarjajo)
5. Spomeniškovarstvena zaščita
5.1. Stopnja zaščite
5.2. Varstveni režim
5.3. Ime spomeniškovarstvenega predloga
5.4. Priporočila spomeniškovarstvenega predloga
5.5. Predlagana spomeniškovarstvena dejavnost
5.6. Rezultat spomeniškovarstvena predloga
5.7. Vrsta spomeniškovarstvenega predloga
5.8. Stanje ohranjenosti
Povezave z informacijskimi shemami (relacijske baze v računalniških zbirkah):
• Posegi oz. raziskave (služijo za povezavo npr. s terenskimi pregledi, izkopavanji,
nadzorom)
• Lokacija (navezava na prostor, kjer je bil opravljen poseg oz. raziskava,
ki ne sovpada nujno z lokacijo spomenika oz. najdišča)
• Osebe, ustanove in vloga (gre za podatke o vodjih terenskega dela, financerjih
itd.)
6. Lokacija
6.1. Nacionalni koordinatni sistem
6.2. Upravno administrativne enote (pokrajine, okraji, občine, podatki zemljiškega
katastra)
Povezave z informacijskimi shemami (relacijske baze v računalniških zbirkah):
• Bibliografija, dokumentarni arhivi in najdbe (povezava s kartografskimi referencami
ali katastrskimi načrti ipd.)
7. Osebe, ustanove in vloga
7.1. Ime in priimek udeleženca
7.2. Ime udeležene ustanove
7.3. Vloga
7.4. Datum: od – do
Povezave z informacijskimi shemami (relacijske baze v računalniških zbirkah):
• Imena in reference (uporabno, ko gre za ločen register oseb, ustanov in vlog)
Iz teh informacijskih shem je možno sestaviti poljuben register za različne
namene, ki je skladen s principi MIDASa. Nekaj primerov:
1. Preprost register spomenikov oz. najdišč je lahko sestavljen iz sledečih
informacijskih shem:
• Imena in reference
• Vrsta spomenika/najdišča
• Lokacija spomenika oz. najdišča
2. Preprost register izkopavanj lahko sestavljajo sledeče informacijske sheme:
• Imena in reference
• Poseg/raziskava
• Lokacija posega/raziskave
• Osebe/ustanove/vloga
3. Register spomenikov oz. najdišč, sestavljen iz relacijskih baz (cross-referenced
inventory)
Imena in reference ? Imena in reference ? Imena in reference
Bibliografija/arhiv/najdbe Vrsta spomenika/najdišča Osebe/ustanove/vloga
Lokacija
Varovanje
4. Struktura nacionalnega registra spomenikov in najdišč (NMR – National Monuments
Record
Imena in reference ? Imena in reference ? Imena in reference
Bibliografija/arhiv/najdbe Vrsta spomenika/najdišča Poseg/raziskava
Lokacija arhiva/najdb Varovanje Lokacija posega
Lokacija spomenika/najdišča
??
Imena in reference
Osebe/ustanove/vloga
Slednji primer ponazarja tudi strukturo angleškega nacionalnega registra spomenikov
in najdišč (NMR – National Monuments record),
ki obsega stavbno in arheološko dediščino, skupaj šteje miljone zapisov o arheoloških
najdiščih, zgodovinskih
zgradbah, zračnih posnetkih in podvodnih najdiščih itd., ki bo v prihodnosti
javno dostopna preko interneta. Danes je mogoče omejeno poizvedovanje on-line
le s privoljenjem ustanove, ki skrbi za to bazo podatkov.
Orodja za indeksiranje so orodja za nadzorovan vnos, kajti zelo pomembna je
doslednost pri terminološki rabi znotraj informacijskih enot/rubrik, ki omogoča
lažje iskanje in pregledovanje po enem registru in izmenjavo informacij med
registri. Danes se na splošno uporabljata dva poglavitna tipa orodij; eden
je geslovnik, kjer so izrazi zapisani premočrtno, in drugi je tezaver s kompleksnejšo
zgradbo med seboj povezanih in soodvisnih izrazov. English Heritage igra vodilno
vlogo pri vzpostavljanju standardizirane terminologije oz. skupnega tezavra
za stavbno in arheološko dediščino za angleške registre
( http://www.rchme.gov.uk/thesaurus/thes_splash.htm )
|
