Inštitut za Arheologijo , ZRC SAZU |
Arheološki kataster Slovenije |
Domov | Standardizacija | Prijava | |
<< Tuje izkušnje | Vsebina | Primerjalna analiza >> |
7. CORE DATA STANDARDCore Data Standard
for archaeological Sites and Monuments (Jedro podatkovnega
standarda za arheološko nepremično dediščino) je pripravila leta 1995 delovna
skupina CIDOC-a za arheološka najdišča pri Svetu Evrope, sestavljena iz predstavnikov
različnih držav. Ta dokument je nastal na podlagi praktičnih izkušenj nekaterih
že obstoječih podatkovnih baz za nepremično dediščino kot so npr. DKC (Danska),
MONARCH (Anglija), DRACAR (Francija) in ARCHIS (Nizozemska). Podatkovno jedro sestavljajo sklopi informacij, v katerih je zajet minimum osnovnih podatkov o arheološki dediščini, ki jih je neobhodno potrebno registrirati bodisi za prostorsko planiranje ali upravljanje bodisi za raziskovalne ali kakšne druge namene. Strukturirano je iz obveznih in izbirnih polj. V obveznih poljih je zajeta minimalna vsebina potrebnih informacij, v izbirnih poljih pa so podrobneje zabeleženi posebni vidiki nekega najdišča ali spomenika. Gre npr. za polja, v katera se vpisujejo križne reference, ki omogočajo zasledovanje podrobnejših informacij, registriranih in vodenih v drugih zbirkah in na drugih mestih. 1. Imena in reference najdišč in spomenikov (obvezno) 3. Tip/vrsta najdišča oz. spomenika (obvezno) 4. Datacija (obvezno) 5. Fizično stanje oz. stanje ohranjenosti najdišča ali spomenika (intaktno,
uničeno, poškodovano, neznano ipd. in datum ugotovitve) (izbirno)
7. Povzetek (gre za kratkek opis najdišča ali spomenika) (izbirno) To je na kratko bistvo predloga oz. priporočila Sveta Evrope za vodenje evidenc
- tako klasičnih kot računalniških - za arheološko nepremično dediščino, na
katerega se sklicuje ARKAS. Poudariti velja, da se ZRD sklicuje na Core Data
Index, ki ga Svet Evrope priporoča za zgodovinske zgradbe in spomenike arhitekturne
dediščine in da ne gre za isti dokument kot je Core Data Standard for archaeological
Sites and Monuments. |
<< Tuje izkušnje | Vsebina | Primerjalna analiza >> |
©2004-2021 Inštitut za Arheologijo, ZRC SAZU. Vse pravice pridržane. | Ustvarjeno v 0.016 sek. | Design by Sapiens |