Untitled Document
10. SKLEP
V tej nalogi smo poskušali obdelati predvsem vsebinske vidike standardizacije
podatkov o nepremični arheološki dediščini ter problematiko dosedanjega zbiranja
in evidentiranja. Z analizo stanja smo poskušali priti do skupnega jedra tistih
podatkov, ki so potrebni celotni arheologiji. Na tej osnovi smo potem izdelali
predlog enotnih kriterijev za zbiranje podatkov in identificirali tiste vitalne
podatke oziroma informacije, ki jih je treba pri zajemu vedno upoštevati. Opredelili
smo tudi način, kako naj bodo ti podatki zabeleženi, da bi bila kasneje omogočena
čim lažja povezava med obstoječimi zbirkami ter zagotavljena njihova uporaba
za različne namene. To je bil naš cilj, ki smo si ga na začetku projekta zastavili.
Vprašanjem organiziranosti zbirk in tehnološkim rešitvam namenoma nismo posvečali
večje pozornosti oziroma smo se jih dotaknili zgolj obrobno. Gre namreč za
vprašanja, kako naj bodo zbirke urejene (centralno vodene, samostojne), na
kakšen način so vzdrževane (klasično urejene in ročno vodene kartoteke, inventarne
knjige, mape itd. oziroma računalniške baze) in katero programsko opremo uporabljajo.
Tovrstna vprašanja se namreč nanašajo na implementacijo standardov, kar seveda
ni bila naloga naše raziskave. Njihovo uveljavljanje zahteva namreč pregled
stanja oziroma dosedanje prakse s povsem druge plati: analizirati bi bilo potrebno
vprašanja organiziraniziranosti dotoka podatkov, sisteme upravljanja in dostopa
do podatkovnih baz, probleme delitve dela med posameznimi institucijami, statusno
opredelitev zbirk itd. Vendar pa se nam zdi smiselno, da na koncu izpostavimo
nekaj misli in pogledov tudi na to problematiko, saj je na dlani, da projekt
standardizacije arheoloških podatkov ne sme ostati le črka na papirju:
• Tuje izkušnje kažejo, da je smiselno graditi en sistem, v katerem bodo vsi
segmenti našli svoj interes in tudi vsi skrbeli zanj.
• Arheološka stroka potrebuje najprej svoj skupni register nepremične dediščine,
ki bo povezoval celotno arheološko terensko dejavnost in na katerega se bodo
z ustreznimi križnimi referencami vezale vse druge podatkovne zbirke. Analiza
stanja je pokazala, da takega registra v Sloveniji nimamo, saj ZRD v sedanji
zasnovi ne izpolnjuje pričakovanj nobenega segmenta arheologije, ARKAS pa se
zaradi vrste razlogov ni mogel razviti nad nivo akademske baze. Takšen kot
je, nima ambicij širitve.
• Izkušnje od drugod kažejo, da bi moral biti arheološki register nepremične
dediščine samostojna baza, ki bi jo šele na drugem, višjem nivoju povezali
z registrom ostale kulturne dediščine.
• Osnovna enota takega registra mora biti natančno prostorsko in vsebinsko
definirana lokacija.
• Vzpostavljanje registra ne bi smelo biti samovoljno početje, temveč skrbno
načrtovan in koordiniran projekt na ravni celotne stroke. Zato bi bilo treba
ustanoviti delovno telo, sestavljeno iz kompetentnih predstavnikov vseh segmentov
arheologije, ki bi lahko kvalificirano presojali o teh vprašanjih in predlagali
ustrezne rešitve. Komisija za izdelavo standardov terenske arheologije, imenovana
pri Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije, se zdi primerno mesto,
kjer naj se rešujejo ti problemi.
• Komisija bi morala predlagane standarde najprej preučiti, jih dopolniti ter
izdelati sistem, kako se naj uresničujejo. Pripraviti bi morala organizacijsko
shemo za delovanje sistema: kako naj bo urejen dotok in vnos podatkov, kje
bodo vmesne kontrole, proučiti bi morala vprašanje dostopnosti baze, način
uvajanja novosti itd.
• Implementacija standardov za nepremično arheološko dediščino je torej projekt
zase, ki je povezan z vrsto organizacijskih, tehnoloških in pravno formalnih
vprašanj, ki jih bo potrebno šele preučiti in preveriti; je torej naloga, ki
še čaka na svojo realizacijo.
|
