Uporabnik: Geslo:
Inštitut za Arheologijo , ZRC SAZU
 

Arheološki kataster Slovenije

<< Predlog standardizacije Vsebina Literatura >>

Untitled Document

10. SKLEP

V tej nalogi smo poskušali obdelati predvsem vsebinske vidike standardizacije podatkov o nepremični arheološki dediščini ter problematiko dosedanjega zbiranja in evidentiranja. Z analizo stanja smo poskušali priti do skupnega jedra tistih podatkov, ki so potrebni celotni arheologiji. Na tej osnovi smo potem izdelali predlog enotnih kriterijev za zbiranje podatkov in identificirali tiste vitalne podatke oziroma informacije, ki jih je treba pri zajemu vedno upoštevati. Opredelili smo tudi način, kako naj bodo ti podatki zabeleženi, da bi bila kasneje omogočena čim lažja povezava med obstoječimi zbirkami ter zagotavljena njihova uporaba za različne namene. To je bil naš cilj, ki smo si ga na začetku projekta zastavili. Vprašanjem organiziranosti zbirk in tehnološkim rešitvam namenoma nismo posvečali večje pozornosti oziroma smo se jih dotaknili zgolj obrobno. Gre namreč za vprašanja, kako naj bodo zbirke urejene (centralno vodene, samostojne), na kakšen način so vzdrževane (klasično urejene in ročno vodene kartoteke, inventarne knjige, mape itd. oziroma računalniške baze) in katero programsko opremo uporabljajo. Tovrstna vprašanja se namreč nanašajo na implementacijo standardov, kar seveda ni bila naloga naše raziskave. Njihovo uveljavljanje zahteva namreč pregled stanja oziroma dosedanje prakse s povsem druge plati: analizirati bi bilo potrebno vprašanja organiziraniziranosti dotoka podatkov, sisteme upravljanja in dostopa do podatkovnih baz, probleme delitve dela med posameznimi institucijami, statusno opredelitev zbirk itd. Vendar pa se nam zdi smiselno, da na koncu izpostavimo nekaj misli in pogledov tudi na to problematiko, saj je na dlani, da projekt standardizacije arheoloških podatkov ne sme ostati le črka na papirju:

• Tuje izkušnje kažejo, da je smiselno graditi en sistem, v katerem bodo vsi segmenti našli svoj interes in tudi vsi skrbeli zanj.
• Arheološka stroka potrebuje najprej svoj skupni register nepremične dediščine, ki bo povezoval celotno arheološko terensko dejavnost in na katerega se bodo z ustreznimi križnimi referencami vezale vse druge podatkovne zbirke. Analiza stanja je pokazala, da takega registra v Sloveniji nimamo, saj ZRD v sedanji zasnovi ne izpolnjuje pričakovanj nobenega segmenta arheologije, ARKAS pa se zaradi vrste razlogov ni mogel razviti nad nivo akademske baze. Takšen kot je, nima ambicij širitve.
• Izkušnje od drugod kažejo, da bi moral biti arheološki register nepremične dediščine samostojna baza, ki bi jo šele na drugem, višjem nivoju povezali z registrom ostale kulturne dediščine.
• Osnovna enota takega registra mora biti natančno prostorsko in vsebinsko definirana lokacija.
• Vzpostavljanje registra ne bi smelo biti samovoljno početje, temveč skrbno načrtovan in koordiniran projekt na ravni celotne stroke. Zato bi bilo treba ustanoviti delovno telo, sestavljeno iz kompetentnih predstavnikov vseh segmentov arheologije, ki bi lahko kvalificirano presojali o teh vprašanjih in predlagali ustrezne rešitve. Komisija za izdelavo standardov terenske arheologije, imenovana pri Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije, se zdi primerno mesto, kjer naj se rešujejo ti problemi.
• Komisija bi morala predlagane standarde najprej preučiti, jih dopolniti ter izdelati sistem, kako se naj uresničujejo. Pripraviti bi morala organizacijsko shemo za delovanje sistema: kako naj bo urejen dotok in vnos podatkov, kje bodo vmesne kontrole, proučiti bi morala vprašanje dostopnosti baze, način uvajanja novosti itd.
• Implementacija standardov za nepremično arheološko dediščino je torej projekt zase, ki je povezan z vrsto organizacijskih, tehnoloških in pravno formalnih vprašanj, ki jih bo potrebno šele preučiti in preveriti; je torej naloga, ki še čaka na svojo realizacijo.

<< Predlog standardizacije Vsebina Literatura >>

©2004-2015 Inštitut za Arheologijo, ZRC SAZU. Vse pravice pridržane. Ustvarjeno v 0.055 sek. Design by Sapiens