Uporabnik: Geslo:
Inštitut za Arheologijo , ZRC SAZU
 

Arheološki kataster Slovenije

<< Izhodisca Vsebina Splošne ugotovitve >>

Untitled Document

4. PRIKAZ TRENUTNEGA STANJA

V prikaz trenutnega stanja smo vključili nekaj izbranih primerov iz vsake od zgoraj navedenih skupin. Ogledali si bomo načine zajemanja in strukturiranja podatkov v naslednjih zbirkah oziroma sistemih:

• Zbirni register dediščine (Uprava republike Slovenije za kulturno dediščino)
• Evidenca arheološke dediščine (ZVKD OE Novo mesto)
• Evidenca arheološke dediščine (ZVKD OE Ljubljana)
• Evidenca arheoloških terenskih pregledov (SAAS)
• Evidenca geofizikalnih prospekcij (Oddelek za arheologijo FF)
• Arheološki kataster Slovenije (Inštitut za arheologijo ZRC SAZU)
• Predmetna arheološka zbirka (Narodni muzej Slovenije)

Domačim izkušnjam smo pridružili še dve tuji:
• Danish National Record of Cultural History (Nacionalni muzej Danske)
• Manual and Data Standard for Monument Inventory (Royal Commission on the Historical Monuments of England)


4.1. Zbirni register dediščine (ZRD) Uprave Republike Slovenije za kulturno dediščino

• ZRD je uradna podatkovna zbirka, v katero vpisujemo osnovne podatke o posameznih enotah nepremične kulturne dediščine na območju Republike Slovenije ne glede na vrsto, obseg, lastništvo ali varstveni status enote. Osnovni namen vodenja ZRD je določitev evidenčne številke kulturne dediščine (EŠD), ki enolično označuje / identificira posamezen objekt kulturne dediščine v postopkih varstva dediščine in za potrebe dokumentacije dediščine.
• ZRD vodi Uprava RS za kulturno dediščino v sodelovanju z regionalnimi zavodi za varstvo naravne in kulturne dediščine. Vsebina podatkov ZRD in način vodenja ZRD sta opredeljena s pravilnikom o vodenju zbirnega registra kulturne in naravne dediščine (UL RS 25/2002).
• Zaradi uskladitve z zakonom o varstvu kulturne dediščine (UL RS 7/99) in Zakonu o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu (UL RS 57/2000) je bil sprejet pravilnik o registru nepremične kulturne dediščine (UL RS 25/2002), ki stopi v veljavo 1. 1. 2003.
• Novi pravilnik ohranja koncept ZRD. Obseg podatkov, ki opisujejo posamezno enoto dediščine, se ne razlikuje bistveno od podatkov ZRD, zato bo mogoče vse obstoječe podatke iz ZRD prenesti v zbirko osnovnih podatkov registra nepremične kulturne dediščine. Register nepremične kulturne dediščine bo vključeval tudi digitalne podatke o območju enote, ki so bila doslej v ZRD zajeta le testno, za vsako enoto pa je predvidena tudi karakteristična fotografija. Za kulturne spomenike bo osnovni opis dodatno razširjen z varstvenimi podatki, ki vključujejo podatke o razglasitvi in varstvenem režimu ter seznam parcel in njihovih lastnikov.
• Podatki ZRD so usklajeni z mednarodnim priporočilom Sveta Evrope CORE DATA INDEX (Recommendation No. R(95)3 of the Commitee of Ministers to Member States on Co-ordinating Documentation Methods and Systems Related to Historic Buildings and Monuments of Architectural Heritage).
• Vzdrževanja ZRD je podprto s sistemom elektronskih obrazcev. Predlog za vpis v ZRD ali spremembo vpisa praviloma pripravi pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, lahko pa ga posreduje tudi Uprava, druga državna institucija, lokalna skupnost, investitor predvidenega posega v prostor, lastnik enote ali druga pravna oziroma fizična oseba. Uprava s sklepom o vpisu v ZRD odloči o vpisu oziroma spremembi vpisa v ZRD in po vpisu podatke ZRD v elektronski obliki posreduje regionalnim zavodom.
(Domača stran http://www.gov.si/ukd/index_slo.html)

Struktura podatkov, zajetih v predlogu vpisa, je sledeča:

1. Identifikacija enote dediščine
? Evidenčna številka dediščine
? Ime enote
? Sinonimi imena enote
2. Opis enote dediščine
? Vrste dediščine
? Tip enote
? Obseg enote
? Tipološka gesla enote
? Tekstualni opis enote
? Datacija enote
? Fotografija enote z navedbo avtorstva fotografije
3. Lokacija enote dediščine
? Naselje
? Koordinate centroida enote (Y, X, Z)
? Karta (TTN5, TK25)
? Tekstualni opis lokacije
4. Območja enote dediščine
? Ocena površine območja enote
? Koordinate meje območja enote (X,Y)
5. Varstveni režim dediščine
? Kategorija varstva
6. Povezava z drugimi enotami dediščine
? Sklic na predhodno enote
7. Pristojnosti
? Strokovna področja
? Pristojni zavod za vartsvo kulturne dediščine (območna enota)
8. Opombe
? Opombe
9. Kvaliteta podatkov
? Natančnost centroida
? Natančnost območja
10. Vpis v register
? Datum, št. odločbe, razlog
11. Izbris iz registra
? Datum, št. odločbe, razlog
12. Sprememba registra
? Datum, št. odločbe, razlog
13. Zaznamki
? Zaznamki

Povzetek
1. Zbirni register kulturne dediščine je uradna podatkovna baza za celotno kulturno dediščino na ozemlju republike Slovenije, se pravi za umetnostnozgodovinsko, etnološko, arheološko, zgodovinsko, vrtno arhitekturno. Po svoji vsebini je splošna in opredeljena po strokovnih področjih. Trenutno je vpisanih 1098 enot arheološke dediščine, v postopku vpisa pa je še 899 enot, kar predstavlja skupaj 12,49% celotne kulturne dediščine.
2. Enoto arheološke nepremične dediščine predstavlja v tej bazi zaščiteno arheološko območje, ki je skupek znanih in potencialnih arheoloških najdišč oziroma objektov, ki jim je bolj ali manj arbitrarno določen obseg v naravi. Enota je definirana z EŠD (evidenčno številko dediščine) in imenom območja, z najbližjim naseljem in arbitrarno določenim obsegom, vrisanim na TTN1:5000. Opredeljena je glede na vrsto dediščine, tipom in obsegom, z varstvenim statusom, s podatki o pristojnosti, predlagatelju in razlogom za vpis.
3. Namen je vzpostavitev strokovne evidence kulturne dediščine in uresničevanje javnih koristi na področju varstva kulturne dediščine, opredeljen v 2. členu Pravilnika o registru nepremične kulturne dediščine.
4. Vir informacij: Podatke prispevajo v glavnem območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine na podlagi lastnih strokovnih evidenc in zbranih informacij. Za strokovno pravilnost podatkov jamči predlagatelj. Sicer pa po 10. členu Pravilnika o registru nepremične kulturne dediščine lahko pobudo za vpis da vsakdo.
5. Organizacija: Republiška uprava na podlagi predlogov pristojnih ustanov odloča o vpisu enote v ZRD, koordinira in regulira posamezne segmente in področja, skrbi za vzdrževanje in posreduje podatke pristojnim institucijam.

Za našo analizo vsebine predlogov za vpis v ZRD so služili konkretni primeri predlogov ZVKD OE Novo mesto in OE Ljubljana, ki ponazarjajo, na kakšen način je zajeta arheološka nepremična dediščina v tem registru.

4.2. Evidenca arheološke dediščine (ZVKD, OE Novo mesto)

Njihova evidenca se v zadnjem času na eni strani sestoji iz dnevnikov in poročil o akcijah, ki so bile opravljene za potrebe naročnika, ter na drugi strani iz standardnih obrazcev za vpis v ZRD s kartografskimi prilogami.

Struktura podatkov, zajetih v poročilu o akciji, je sledeča:
• Naročnik (naročnik in njegov naslov)
• Izvajalec (organizacija, podizvajalec, sodelavci, odgovorni, direktor)
• Datum akcije
• Nosilec naloge, kdo je poročilo sestavil in kdaj
• Metodologija
• Opis prostora (območje, lega, geološka osnova, pregledane parcele)
• Rezultati arheološkega pregleda
• Ugotovljene arheološke sledi
• Priloge (popis najdb, pregledne karte v merilu 1: 25000 ali 1:10000 ali 1:5000 in 1:1000)
Struktura podatkov, zajetih v predlogu za vpis v ZRD, in način vodenja ZRD sta opredeljena s pravilnikom o vodenju zbirnega registra kulturne in naravne dediščine (UL RS 25/95).

Povzetek
1. Gre za evidenci arheoloških akcij in arheoloških območij, predlaganih za vpis v ZRD na področju, ki je v pristojnosti zavoda.
2. Enoto poročil predstavlja akcija (ekstenzivni ali intenzivni pregled, sondiranja, izkopavanja na vnaprej določenem in zamejenem prostoru, ki ga po večini narekujejo potrebe naročnika oz. investitorja). Enota je definirana z obsegom prostora, ki ga je akcija zajela, s podatki iz zemljiškega katastra, s topografskimi in geološkimi informacijami, ugotovljenimi arheološkimi sledmi in najdbami ter naročnikom, nosilcem in izvajalcem naloge. Enota predlogov za vpis v ZRD pa predstavlja arheološko območje.
3. Namen je evidentirati vse arheološke akcije tega zavoda ter varovana in zaščitena območja v njihovi pristojnosti, ki imajo lastnosti arheološke dediščine.
4. Vir informacij: strokovni posegi v prostor ter podatki iz ANSl (Arheološka najdišča Slovenije, Ljubljana 1975), ARKASa in literature, iz arhiva zračnih posnetkov Arheološkega oddelka FF v Ljubljani in iz arhiva Inštituta za arheologijo ZRC SAZU.
5. Organizacija: Predloge za vpis v ZRD vnašajo v skladu z navodili v standardne obrazce s priloženimi temeljnimi topografskimi načrti v merilu 1:5000; informacije o akcijah pa vodijo v obliki standardiziranih poročil po metodologiji, ki jo je izdelala strokovna skupina SAASa (Arheologija na avtocestah Slovenije I, Metode in postopki, Ljubljana, april 1994).

4.3. Evidenca arheološke dediščine (ZVNKD, OE Ljubljana)

Dokumentacija o arheološki nepremični dediščini tega zavoda je urejena v obliki kartotečnih map in elektronske evidence, ki je v nastajanju.

Struktura podatkov v kartotečnih mapah je sledeča:
• registrska številka spomenika ali evidenčna številka enote dediščine ZRD
• številka mape
• občina
• krajevna skupnost
• kraj
• ledinsko ime
• katastrska občina
• parcelna številka
• zemljiškoknjižni vložek
• imetnik in njegov naslov
• koordinate
• TTN 1:25000 ali TTN in katastrski načrt 1:5000
• topografski opis
• arheološka opredelitev
• inventar
• režim varovanja
• akt o razglasitvi
• urbanistični akt
• literatura
• fototeka
• opombe
• posegi
• strokovna organizacija
• datum vpisa
• ime in priimek vpisovalca

Povzetek
1. Gre za evidenco arheološke nepremične dediščine in potencialnih arheoloških najdišč na področju, ki je v pristojnosti zavoda.
2. Enoto predstavlja arheološko najdišče ali arheološki kompleks (bodisi posamično najdišče v odprtem prostoru bodisi več najdišč v okviru današnjega geografskega pojma ali arheološki kompleks z različnimi sestavinami, ki so tako ali drugače medsebojno povezane). Enota je opredeljena s številko mape, z EŠD, s podatki o upravni enoti, s podatki iz zemljiške knjige ter s podatki o najdbah, posegih, literaturi, dokumentaciji, režimu varovanja, aktih in pristojnostih.
3. Namen zbirke je evidentirati vso znano in potencialno arheološko nepremično dediščino na omenjenem področju in iz te evidence črpati podatke za vse ostale ukrepe varstva.
4. Vir informacij: ANSl in vsa arheološka literatura literatura, arheološka topografija ter posebne topografije in rekognosciranja.
5. Organizacija: Za vpis v ZRD črpajo podatke iz svojih kartotečnih map, ki jih v novejšem času nekoliko modificirane prenašajo v svojo lastno računalniško podatkovno bazo. Za vpis v ZRD ne predlagajo tistih arheoloških najdišč, ki jih zaradi narave razpoložljivih podatkov ni mogoče opredeliti in zamejiti.

4.4. Evidenca arheoloških terenskih pregledov (SAAS)

V sklop registriranja arheološke nepremične dediščine za spomeniškovarstvene namene smo vključili tudi akcije, ki jih vodi in koordinira SAAS (Skupina za arheologijo na avtocestah Slovenije). To je strokovni organ, imenovan od direktorja Uprave Republike Slovenije za kulturno dediščino pri Ministrstvu za kulturo, ki deluje v skladu z metodologijo, sprejeto za varovanje kulturne dediščine pri projektu izgradnje avtocest v Sloveniji (P. Novaković, D. Grosman, Metodologija na avtocestah Slovenije I, Metode in postopki, Ljubljana, april 1994). Podatke zbirajo v obliki terenskih zapisnikov in dnevnikov obhodov.

Struktura podatkov terenskih zapisnikov je sledeča:
• Katastrska številka
• Katastrska občina
• Naselje (po Krajevnem leksikonu Slovenije)
• Ime (ledinsko, lokacijsko, antično, staro/drugo)
• Lastnik in najemnik (naslov, telefonska številka)
• Lokalni vir
• Karte v merilu 1:25000, 1:5000, 1:1000
• Aerofoto CAS
• Geofizikalna prospekcija (glej 4.5)
• Velikost
• Površinski znaki
• Vegetacijski znaki
• Površinska geologija
• TE
• Naravne strukture
• Meje
• Vegetacija
• Datum, vrsta TR, zveza: dokumentacija, koda

Struktura podatkov v dnevniku obhoda pa je sledeča:
• Datum obhoda
• Koda
• Katastrska številka
• Katastrska občina
• Meje obhoda, prečnice, mreža (vrisane da/ne)
• Karta v merilu 1:5000 in 1:1000
• Koordinate
• Vidljivost (dobra/slaba)
• Svetloba (enakomerna/svetloba s sencami)
• Površina (mokra/vlažna, suha/zmrznjena)
• Ornica (sprana/nesprana po oranju, branana/sejana/strnišče/drugo, stanje posevkov, ali je opaziti, da je zadnje oranje doseglo plasti pod ornico, komentar)
• Ostale površine (travnik, gozd, drugo)
• Obhod (razdalja med prečnicami, smer hoje, velikost zbiralne enote, mreža: velikost ZE, razpored vrtin/jam, velikost vrtin/jam
• Štetje (štetje površinskih znakov, delna kolekcija, totalna kolekcija, komentar)
• razpored zbiralcev (ime in priimek)

Povzetek
1. Gre za evidenco arheoloških terenskih pregledov za potrebe zaščitnih akcij v zvezi z izgradnjo slovenskih avtocest.
2. Enoto predstavlja akcija, definirana z obsegom prostora, ki ga je akcija zajela, s podatki zemljiškega katastra (parcelno številko, katastrsko občino, lastnikom, najemnikom), imenom in najbližjim naseljem, s kartografskimi referencami, z lastnostmi prostora: rabo prostora, vegetacijsko sliko, površinsko geologijo in morfologijo ter z relevantnimi podatki, ki vplivajo na rezultat akcije.
3. Namen je odkrivanje potencialnih arheoloških najdišč za potrebe zaščite arheološke dediščine na prostoru, kjer je predviden gradbeni ali kakršenkoli drug poseg.
4. Vir informacij: terenski pregledi, zračni posnetki, ANSl in vsa relevantna arheološka literatura in podatki iz arhivov.
5. Organizacija: podatke, pridobljene s terenskimi pregledi posredujejo v obliki poročil naročniku, javnemu zavodu za varstvo kulturne dediščine, planerski službi Uprave RS za kulturno dediščino, ki se ukvarja z umeščanjem posegov v prostor in skupaj z najdbami tudi pristojnemu muzeju.

4.5. Evidenca geofizikalnih prospekcij (Oddelek za arheologijo FF)

Ob zgoraj predstavljenih bazah so dragoceni vir podatkov tudi posebne zbirke, v katerih so poleg splošnih podatkov o najdišču zabeleženi tudi posebni aspekti ali okoliščine kulturne dediščine kot npr. numizmatična zbirka NUMIZ Numizmatičnega kabineta NMS v Ljubljani, ki je osrednja zbirka novčnih najdb za vso Slovenijo ter zbirka geofizikalnih raziskav arheoloških lokacij, pa tudi baza dendroloških analiz arheološkega lesa (glej magistrsko delo Mirana Eriča) ter arhiv zračnih posnetkov na Oddelku za arheologijo FF v Ljubljani in Pokrajinskega muzeja Murska Sobota. Za predstavitev smo izbrali primer zbirke geofizikalnih raziskav.

Zbirka nastaja ob razvijanju in aplikaciji nedestruktivnih metod pri odkrivanju in ugotavljanju potencialnih arheoloških najdišč, ki predstavljajo pomembno dopolnitev arheološke topografije in nudijo zelo koristne informacije za zaščito in varovanje prostora.
Strukturo podatkovne baze geofizikalnih raziskav sestavlja osnovna baza geofizikalnih terenskih pregledov in relacijske baze, ki se nanjo navezujejo.

1. Geofizikalni terenski pregledi
1.1. GTP ID
1.2. Naziv terenskega pregleda
1.3. Začetek pregleda
1.4. Konec pregleda
1.5. Zanesljivost datuma
1.6. Namen pregleda
1.7. Naziv projekta
1.8. Status pregleda
1.9. Status poročila
1.10. Številka poročila
1.11. Koordinate
2. Slike
3. Komentar
4. Tehnika geofizikalnega pregleda
4.1. Vrsta
4.2. Metoda
4.3. Raba prostora
4.4. Elektrodna konfiguracija
4.5. Instumenti
5. Literatura
6. Geoelektr. slike
7. Magnetno suscet. slike
8. Magnetom. slike
9. Georadarske slike
10. Poročila
10.1. Vsebina poročila
10.2. Status poročila
11. Dodatni komentarji
12. Dokumentacija
12.1. Vrsta dokumentacije
13. Ekipa terenskih pregledov
14. Osebje
14.1. Oseba
14.2. Naslov
14.3. Funkcija
15. Povezava z datotekami
16. Povezava z najdišči
16.1. Klasifikacija najdišč
16.1.1. Opredelitev najdišča
16.1.2. Datacija
17. Geologija
17.1. Eraten
17.2. Sistem
17.3. Serija
17.4. Stopnja
17.5. Vrsta kamenine
17.6. Tip kamenine
17.7. Različek
18. Pedologija
18.1. Pedosekvenca
18.2. Združba tal
18.3. Pedon

Povzetek
1. Gre za strokovno zbirko rezultatov geofizikalnih raziskav, ki vsebuje rezultate terenskih meritev in interpretacijo in trenutno zajema preko 200 slovenskih in tujih arheoloških najdišč.
2. Enoto predstavlja arheološko najdišče v obsegu, ki je bil zajet z geofizikalnimi meritvami in ki je določen z geodetsko natančnostjo in vpet v državni koordinatni sistem. V klasifikaciji najdišč se ujema z ARKASom. Dodatne informacije pa se nanašajo na tehniko meritev, geologijo, pedologijo, datacijo, literaturo in dokumentacijo.
3. Namen: zgrajena je kot podpora oz. dopolnitev nacionalne arheološke baze ARKAS za akademske potrebe kot tudi za potrebe zaščite arheološke dediščine pri Upravi za kulturno dediščino RS in za oceno potenciala posameznih geofizikalnih metod pri izbiri najustreznejše tehnike v odvisnosti naravnih danosti in tipa arheoloških ostalin.
4. Vir informacij: geofizikalne terenske meritve
5. Organizacija: Računalniška podatkovna baza se nahaja na Oddelku za arheologijo FF v Ljubljani. Zaenkrat zaradi kadrovskih težav še niso vnešena vsa najdišča in še ni vzpostavljena povezava z nobeno drugo podatkovno bazo. Reference za arheološka najdišča bodo enake kot v ARKASu oziroma po dogovoru.

4.6. Arheološki kataster Slovenije (ARKAS) (Inštitut za arheologijo ZRC SAZU)

Kot centralna podatkovna baza o arheoloških najdiščih Slovenije je bila leta 1993 pri Inštitutu za arheologijo ZRC SAZU zasnovana računalniška zbirka ARKAS (Arheološki kataster Slovenije) v smislu nadaljevanja Arheoloških najdišč Slovenije(1975), ki je še vedno temeljno delo za slovensko arheologijo in arheološke topografije, pri katerih je sodeloval inštitut. Povezana je z zbirko literature o najdiščih in zbirkami inštitutske dokumentacije (fototeke, planoteke, arhivi). V računalniški obliki je pričela nastajati z vizijo nacionalnega registra arheoloških najdišč, ki bi bila dostopna on-line vsem pooblaščenim in zainteresiranim (glej vire). Usklajena je s principi CIDOC Core Data Standard for Archaeological Sites and Monuments.

Struktura podatkov v njej je sledeča:

1. Koda najdišča (ARKAS id.)
2. Lokacija
2.1. Ime najdišča
2.2. Druga imena
2.3. Naselje
2.4. Topografska enota
2.5. Topografsko področje
3. Opredelitev najdišča
3.1. Topografska opredelitev
3.2. Arheološka opredelitev
3.3. Najdba
3.4. Datacija
4. Najdbe hrani
5. Karte
5.1. TTN 1:5000 ali 1:10 000
5.2. TTN 1:25000
5.3. Atlas Slovenije
5.4. Gauss Kruegerjeve koordinate x, y in nadmorska višina
6. Kataster
6.1. Parcelna številka, katastrska občina, lastnik
6.2. Raba prostora
6. Komentar/kdo/kdaj ga je pripravil
7. Literatura
7.1. Prva omemba/kdaj
7.2. Sklic na ANSl, 1975
7.3. Literatura po letu 1965
8. Raziskave
8.1. Terenski pregled (kdo/kdaj)
8.2. Izkopavanja (kdo/kdaj)
8.3. Nadzor (kdo/kdaj)
8.4. Konservacija (kdo/kdaj)
9. Dokumentacija (povezave z interno dokumentacijo – arhivi, fototeko, planoteko itd)
10. Vnesel (kdo/kdaj)

Povzetek
1. ARKAS je podatkovna zbirka o arheoloških najdiščih na ozemlju R Slovenije. Trenutno zajema 5902 enot, izvzemši topografsko področje Ljubljana, ki je v pripravi za računalniški vnos in mestnih topografskih območij (Ptuj, Celje, Ljubljana itd.) zaradi specifične narave mestne topografije.
2. Enoto arheološke nepremične dediščine v tej bazi predstavlja arheološko najdišče, klasificirano po arheoloških dobah in po značaju najdb (naselje, grobišče, cesta, posamična najdba itd.), ki so prostorsko opredeljeni po principu ANSl in locirani na TTN 1:5000 v državnem koordinatnem sistemu ter v njihovem realnem oz. ugotovljenem obsegu, kjer je in če je to zaradi narave razpoložljivih podatkov le mogoče; z referencami na objave, raziskave oz. posege, najdbe in dokumentacijo.
3. Namen: združevanje osnovnih zabeleženih informacij o arheoloških najdiščih, o najdbah, o dosedanjih raziskavah, o objavah, o arhivu. Namen je registrirati vsa slovenska arheološka najdišča po enotnem principu, tudi neobjavljena, vendar žal ni zagotovljen dotok novih informacij oz. povezava z drugimi evidencami.
4. Vir informacij: arhivski podatki, pretežno topografski zapisniki, ki so nastali v okviru topografskih akcij, ki jih je vodil in koordiniral Inštitut za arheologijo v sodelovanju z območnimi enotami Zavoda za varstvo kulturne dediščine in pa muzeji; v novejšem času pa pretežno objave (do nedavnega je bilo Varstvo spomenikov v svoji prejšni zasnovi dragoceni vir novih podatkov), ki se redno izpisujejo in iz njih črpajo podatki za bazo, ter lastne terenske akcije (topografija, sondiranja, izkopavanja).
5. Organizacija: V klasični obliki se nahaja v arhivu Iza ZRC SAZU, v računalniško obliko še ni v celoti prenešen, pripravljena je tudi poskusna verzija na Internetu, ki ni dostopna širši strokovni javnosti.


4.7. Predmetna arheološka zbirka (Narodni muzej Slovenije)

Poseben sklop so muzejske zbirke, ki se le posredno nanašajo na nepremično dediščino. Gre za predmetne zbirke, ki vključujejo podatke o arheoloških najdiščih kot izvorni lokaciji najdb, ki jih hranijo. Tudi na tem področju ni sprejetih enotnih principov vodenja evidenc in se od ustanove do ustanove razlikujejo. Kot primer si bomo ogledali predmetno zbirko Narodnega Muzeja Slovenije.

Struktura podatkov v predmetni arheološki zbirki je sledeča:
• Inventarna številka
• Predmet/del predmeta
• Datacija
• Najdišče
• Država
• Regija
• Sektor
• Naselje
• Zaselek
• Ledinsko ime
• Katastrska občina
• Parcelna številka
• Opis najdišča
• Opis
• Opis predmeta
• Material
• Posebnosti
• Ohranjenost v %
• Stanje predmeta
• Okras
• Teža
• Mere
• Akcesijska številka
• Terenska številka
• Stara akcesijska številka
• Način pridobitve
• Vrsta najdbe
• Okoliščina najdbe
• Predmet je pogrešan
• Datum najdbe
• Mesto v depoju
• Konservatorska številka
• Analiza
• Fotografija
• Diapozitiv
• Risba
• Objava
• Razstava
• Kopija
• Kustos
• Vpisano
• Vpisal

Povzetek
1. Gre za register arheološke premične dediščine, ki jo hrani ta ustanova. Gradivo izvira iz različnih arheoloških najdišč republike Slovenije in je pridobljeno z različnimi akcijami.
2. Enoto predstavlja predmet, ki je definiran s podatki o najdišču kot izvorni lokaciji (odvisno od kvalitete pridobljenih podatkov) po principu ANSl, z zemljiškim katastrom (parcelno številko, katastrsko občino), načinom pridobitve in z referencami na dokumentacijo in konzervacijo ter relevantnimi podatki o predmetu (vrsta predmeta, časovna opredelitev, značilnosti, konservatorski postopki itd.).
3. Namen zbirke je evidentiranje in upravljanje s premično dediščino, ki je v njihovi pristojnosti.
4. Vir informacij: dokumentacija, ki jo pridobijo skupaj z najdbami (dokumentacija izkopavanj, topografij itd.) ali ustni podatki (slučajna odkritja).
5. Organizacija: Podatke o lastnih terenskih akcijah posredujejo financerju, sicer pa novosti skušajo sprotno objavljati v strokovnih revijah kot so Varstvo spomenikov, Argo itd.

<< Izhodisca Vsebina Splošne ugotovitve >>

©2004-2015 Inštitut za Arheologijo, ZRC SAZU. Vse pravice pridržane. Ustvarjeno v 0.057 sek. Design by Sapiens