Inštitut za Arheologijo , ZRC SAZU |
Arheološki kataster Slovenije |
Domov | Standardizacija | Prijava | |
<< Historiat | Vsebina | Prikaz trenutnega stanja >> |
3. IZHODIŠČAV izhodišču tega projekta smo si zastavili nekaj temeljnih vprašanj: kaj je standardizacija podatkov, čemu služi, komu je namenjena, kakšno je glede tega trenutno stanje doma in v tujini, kaj je bilo storjenega na tem področju v preteklosti, kaj pritegniti v analizo, katere vidike bi veljalo pri tem upoštevati, na kakšni podlagi in kako oblikovati predlog itd. 3.1. Kaj je standardizacija podatkov? Standardizacija podatkov je oblikovanje enotnih meril za beleženje podatkov,
ki so splošno sprejeta in širše uveljavljena. Rezultat je podatkovni standard,
ki temelji na skupnem dogovoru o osnovnih principih, kaj in kako beležiti,
da bodo podatki uporabni v razne namene in za prihodnje rodove. 3.2. Čemu služi?Bistvo podatkovnega standarda je omogočiti čim lažji in enostavnejši pretok informacij o nepremični dediščini med vsemi, ki informacije tako ali drugače zbirajo in uporabljajo pri svojem delu. Cilj podatkovnega standarda je, zabeležiti vse vitalne podatke o nepremični arheološki dediščini in to na način, ki je nedvoumno razumljiv vsem in zadovoljuje čim širše potrebe. Na kratko, služil naj bi:
3.3. Komu je podatkovni standard namenjen?Podatkovni standard za nepremično
arheološko dediščino je namenjen vsakomur, ki zbira ali evidentira podatke
o njej s kakršnegakoli vidika in potreb z
namenom, da bi jih lahko uporabil sam ali kdo drug v prihodnosti.
3.3.1. Spomeniškovarstvena službaSpomeniškovarstvena služba na lokalni in nacionalni ravni registrira in zbira podatke o nepremični arheološki dediščini predvsem za potrebe varovanja lokacij in upravljanja z ostalinami oziroma spomeniki. V funkciji zaščite in ohranjanja nepremične dediščine sodeluje pri večini posegov v prostor, ki predstavljajo glavni dotok novih podatkov. Le-ti so zanimivi tako za strokovne analize in vrednotenja kot za znanstvene interpretacije, hkrati pa so izkopavanja tudi vir dotoka novega gradiva za muzejske zbirke. Za učinkovito vrednotenje in pripravljanje predlogov za varovanje prostora pa bi morala spomeniškovarstvena služba poleg lastnih podatkov upoštevati tudi tiste informacije, ki so na razpolago v muzejih in znanstvenoraziskovalnih inštitucijah. 3.3.2. MuzejiMuzeji hranijo in pridobivajo gradivo z arheoloških lokacij z lastnimi akcijami, od zavodov za spomeniško varstvo, drugih inštitucij ter z darovi in odkupi od posameznikov. Na ta način ustvarjajo in bogatijo svoje zbirke in sezname, v katere so vključeni tudi podatki o izvornih lokacijah pridobljenih najdb, predvsem pa podatki oziroma dokumentacija o posegih v najdišče (npr. izkopnih poljih, grobovih itd.). Kljub temu, da je pri muzejih v ospredju skrb za hranjenje in upravljanje s premično dediščino, pa predstavljajo podatki o pripadajočem arheološkem najdišču in posegu vanj integralni del dokumentacije, brez katerega bi bila izpovedna vrednost predmetov okrnjena. Ista ugotovitev velja tudi v obratni smeri: brez podatkov o najdbah je okrnjena opredelitev samega arheološkega najdišča.
|
<< Historiat | Vsebina | Prikaz trenutnega stanja >> |
©2004-2021 Inštitut za Arheologijo, ZRC SAZU. Vse pravice pridržane. | Ustvarjeno v 0.017 sek. | Design by Sapiens |